Pomoč ? 080 8133
V košarici: 0
Skupaj: 0,00 EUR
Glavni meni
Izdelki
Proizvajalec:
Dostava
Brezplačna dostava za nakupe nad 50 EUR

aplikatorji

« seznam izdelkov
SINKOPA d.o.o

Aplikator-BACKBONE

Aplikator-BACKBONE

Kat. št: sin43
kategorija:aplikatorji
Cena:162,50 EUR
Oceni artikel:
Ocena 4,33 od 3

Opis izdelka

BOLEZENSKI SIMPTOMI - opis

Alzheimerjeva bolezen

Ta nevrodegerativna bolezen prizadene ljudi po petdesetem letu starosti. Zanjo je značilno nezadržno, napredujoče propadanje možganskih živih celic. Simptomi Alzheimerjeve bolezni se prikradejo počasi. V socialnem vedenju prizadete osebe dolgo ne opazimo nobenih razlik. V začetni fazi bolezni je še najočitnejše večkratno ponavljanje že povedanega, pozneje pa se pojavijo težave s časovno in krajevno orientacijo, osebno higieno, oblačenjem, uživanjem hrane, nazadnje prizadeta oseba ne prepozna več niti družinskih članov. Pozitiven učinek magnetne terapije pri Alzheimerjevi bolezni je sedaj že znanstveno dokazan s številnimi raziskavami. Seveda ne smemo pričakovati, da bo magnetno polje ustavilo propadanje možganskih celic. Vendar izboljšana oskrba s kisikom tudi možganske živčne celice z omejeno funkcionalnostjo spodbudi k večji dejavnosti, kar upočasni napredovanje bolezni. Kratkoročno se pri bolnikih lahko pojavi izboljšanje na področju kratkoročnega in vizualnega spomina, sposobnosti orientacije v prostoru ter duševnimi stanji pri navezovanju socialnih stikov. Dolgoročno magnetna terapija pomirja.

Artritis-vnetje sklepov

Značilni simptomi artritisa so pordelost sklepov, hude bolečine in otekline. Za večino vrst artritisa vzroki nastanka še niso pojasnjeni. Najpogostejša oblika artritisa je akutni sklepni revmatizem, pri čemer so prizadeti predvsem veliki sklepi, zlasti kolenski in gleženjski sklep. Hude bolečine se lahko preselijo z enega sklepa na drugega, vendar večinoma spontano izginejo. Akutni sklepni revmatizem prizadene trikrat več žensk kot moških in se običajno pojavi med dvajsetim in tridesetim letom. Tega reaktivnega artritisa ne povzročijo neposredno bolezenske klice, kot so bakterije ali virusi. Velikokrat nastopi kot posledica vnetja v prebavilih ali sečilih, kjer pa se revmatizem ne pojavi takoj, temveč šele čez določen čas. Z antibiotiki tega obolenja običajno ne pozdravimo.

Kronični artritis

Kronični artritis (kronični sklepni revmatizem) prizadene predvsem ženske med tridesetim in štiridesetim letom. Simptomi te avtoimunske bolezni najprej spominjajo na prehladno obolenje: utrujenost, bolečine v udih, rahlo povišana telesna temperatura. Kmalu pa se sprevržejo v težje vnetne procese v sklepih: najprej sta prizadeta oba osnovna členka na prstih rok, nato v zagonih lahko tudi ramenski in kolenski sklep, redkeje kolčni. Pri tem nastopi propadanje skepnega hrustanca in neredko sklep povsem zatrdi. Vzroki te bolezni še niso povsem pojasnjeni, zato je zdravljenje usmerjeno predvsem v lajšanje bolečin in ohranjanje gibljivosti. Pri kroničnem artritisu se lahko magnetna terapija pohvali z dobrimi rezultati predvsem pri lajšanju bolečin, s tem pa se omeji tudi izraženost bolezni.

Bolečine- splošno

Bolečina je v osnovi opozorilno znamenje. Telo opozarja, da se v organizmu nekaj dogaja. Kadar pa postane bolečina kronična, preraste v bolečinsko bolezen in v nasprotju z akutno bolečino nima več svarilnega pomena. Zaznavanje bolečine poteka preko tako imenovanih bolečinskih receptorjev, ki zaznajo dražljaje in jih prevajajo v možgane in prav tu lahko s pridom izkoristimo terapijo s pulzirajočim magnetnim poljem. Le ta učinkuje tako, da s hiperpolarizacijo zviša vzdražnostni prag in za krajši čas prekine prevajanje bolečine. Zaradi dviga vzdražnostnega praga mora biti bolečina bistveno močnejša, da bi jo možgani lahko zaznali. Terapija z magnetnim poljem torej lajša kronične bolečine. Različne študije so tudi dokazale, da pulzirajoče magnetno polje znatno zmanjša doživljanje različnih vrst bolečine pri bolnikih.

Bolečine v hrbtnem delu

Bolečine v hrbtu so značilna civilizacijska bolezen in so v veliki meri posledica dejstva, da postaja človek telesno vse manj dejaven. Drugi dejavniki zategnjenega ali zakrčenega mišičja hrbta so sicer še nepravilna telesna drža (npr. zaradi napačnega položaja sedenja na pisarniškem stolu) in ležanje na premehki vzmetnici. Bolečine v hrbtu so tudi pogosta posledica osteoporoze in debelosti, drugi znani sprožitelji težav pa so še psihološki dejavniki (stres), srčne bolezni, bolezni pljuč, ledvic in črevesne motnje. Če je prizadet en del hrbtenice, to dolgoročno vpliva na celotno hrbtenico. S tem povezane bolečine se lahko pojavijo naknadno ali pa se postopoma stopnjujejo. Bolečine, ki so posledica pretegnjenih mišic, običajno izginejo po enem ali dveh tednih same od sebe, včasih pa lahko vztrajajo tudi po več mesecev. Terapija z magnetnim poljem pri bolečinah v hrbtu deluje predvsem podporno sproščujoče na mišice, blaži krče in lajša bolečine.

Celjenje ran

V normalnih okoliščinah je človeško telo sposobno dokaj hitro zaceliti rane po poškodbah (odvisno tudi od obsega rane). Za zapiranje rane skrbijo posebne celice vezivnega tkiva, imenovane fibroblasti. Če se rane celijo slabo ali počasi, je to zaradi različnih vzrokov, med njimi so tudi nekatere bolezni (npr. sladkorna bolezen). Cela vrsta znanstvenih raziskav o uporabi terapije z magnetnim poljem pri ranah, ki se slabo celijo, potrjuje njene pozitivne učinke. Po eni strani se na splošno bistveno izboljša oskrba s kisikom, po drugi strani pa magnetno polje neposredno vpliva na fibroblaste, kar pospeši celjenje in izboljša brazgotinjenje. Raziskave so tudi pokazale, da je v osemdesetih odstotkih primerov že po prvi terapiji z magnetnim poljem opaziti protibolečinski učinek. Lajšanje bolečin je še posebno pomembno pri opeklinah (tudi sončnih). Tudi pri kožnih razjedah, na primer preležaninah, ali gangreni je terapija z magnetnim poljem dragocena pomoč. V več kot osemdesetih odstotkih primerov celjenja ran dosežemo dobro do zelo dobro izboljšanje, pri opeklinah pa se je izboljšanje pokazalo v petinsedemdeset odstotkih primerov. Pri preležaninah lahko pričakujemo dobro do zelo dobro izboljšanje stanja v sedemdesetih do petinsedemdesetih odstotkih primerov.

Cervikalni sindrom

Ta degenerativna revmatska bolezen je bolezen sodobnega časa. Je posledica draženja in pritiskanja cervikalnih živcev v vretenčnih prostorih vratnega dela hrbtenice. Najpogostejše je vzrok nepravilna telesna drža ali obremenitev hrbtenice, na primer med dolgotrajnim sedenjem na delovnem mestu. Stopnjujoča obraba ni ozdravljiva, lahko pa lajšamo spremljajoče bolečine. Značilni simptomi cervikalnega sindroma so bolečine, ki iz vratnega predela hrbtenice izžarevajo v zatilje, vrat in v okončine, vse do prstov. Spremljajo jih lahko motnje občutenja, izguba moči in ohromelost. Terapija z magnetnim poljem pri cervikalnem sindromu deluje predvsem podporno in lajša bolečine.

Glavobol- tenzijski

Tenzijski glavobol je najpogostejši primarni glavobol in je običajno skupni pojem za vse kronične glavobole. Vzrok je lahko povsem fizične narave (npr. dolgotrajna izpostavljenost stresu) ali pa je posledica napetosti mišic v predelu vratu in hrbtenice (npr. po dolgotrajnem sedenju za računalnikom). Pri glavobolu tenzijskega tipa bolečine običajno izžarevajo iz vratu preko glave v čelo. Prizadeti pogosto poseže po tabletah za lajšanje bolečin. Lete delujejo kratkotrajno, lahko tudi same sprožijo glavobol,  obstaja pa tudi nevarnost odvisnosti. Tako se zgodi, da potrebuje bolnik zdravilo vse pogosteje in v vse večjih odmerkih. Iz tega razloga prav za tenzijski glavobol velja, da se sredstev za lajšanje bolečin ne sme jemati dlje časa.

Glavobol- migrenski

Migrena se izraža kot huda, utripajoča bolečina na eni strani glave. Napad migrene pogosto spremljajo slabost z bruhanjem ter občutljivost na svetlobo, hrup in vonjave. Vzrok za migrenski glavobol so preveč dejavni možgani, ki vstopne čutne dražljaje obdelajo do sedemkrat hitreje kot normalno. Zaradi čezmerne aktivacije pride do pretiranega krčenja in širjenja ter vnetja krvnih žil v možganih; ta učinek hormon estrogen lahko še poslabša. Razlog, da je med ljudmi, ki jih mučijo migrenski glavoboli, tri četrtine žensk, lahko iščemo tudi v zvišanih ravneh estrogena v ženskem telesu. Najboljši način preprečevanja glavobolov migrenskega tipa je izogibanje sprožilnim dejavnikom. Mednje uvrščamo stres, utrujenost, okoljske dejavnike (mraz, vročina, svetloba, hrup) in različne diete, pa tudi nekatera posamezna živila (čokolada, citrusi, kava, čaj, oreščki) in alkohol (zlasti rdeče vino). Pri nekaterih ženskah sproži migrenski napad kontracepcijska tabletka. Številne študije dokazujejo, da je terapija z magnetnim poljem (tako kot akupunkturna ali nevralna terapija) pri zdravljenju migrene zelo učinkovita. Ker lahko magnetna terapija okrepi pozitivne učinke akupunkturne in tudi učinke zdravil, jo je vsekakor priporočljivo upoštevati kot dopolnilno obliko zdravljenja. Znanstvene raziskave tudi potrjujejo,  da ima terapija z magnetnim poljem dober profilaktični oziroma preventivni učinek. Terapija z magnetnim poljem deluje pri glavobolu protibolečinsko, sprošča mišice in spodbuja prekrvavljenost. Na splošno uravnava delovanje vegetativnega živčevja. Išias – vnetje išiadičnega živca. Bolečina v križu, ki lahko traja nekaj tednov ali več mesecev, je najpogostejša bolečina gibalnega sistema. Skoraj vsaj odrasel človek jo občuti vsaj enkrat v življenju, vsak drugi pa enkrat na leto. Išias je v dveh tretjinah primerov posledica hernije diska, ki stiska eno od dveh korenin kolčnega živca. Običajno je ena od poškodovanih ploščic v degenerativni fazi, tam se tudi največkrat pojavi hernija. Bolečina pri išiasu je vzrok vnetja živčne korenine in ne zgolj zaradi neposrednega pritiska na živčni korenini L5 in S1. Pri osnovni diagnozi išiasa je potrebno določiti, katera od korenin je napadena. Bolečina pri išiasu ponavadi pride nenadoma in sunkovito, velikokrat je posledica napačno izvedenega giba. Lahko pa se pojavi tudi brez pravega vzroka. Bolečina v hrbtu se lahko pojavi v različnih stopnjah. Lahko je zmerna in se okrepi le ob naporu, lahko pa je silovita in zelo boleča. Najpogostejša oblika išiasa med 25. in 40. letom starosti je hernija diska. Druge oblike išiasa se ponavadi pojavijo po 60. letu starosti. Ponavadi se bolečina pojavi šele po določenem času hoje- šepanje. V tem primeru gre za zožitev ledvenega kanala, ki draži išiasno korenino. Zožitev kanalov povzroči artroza sklepov v ledvenem delu hrbtenice.

Poškodba meniskusa

V kolenskem sklepu in tudi v sklepu stegnenice in lopatice se nahaja vezivna hrustančna ploščica, ki deluje kot blažilec in uravnava neskladnost sklepnih površin. Če se ta blažilec, imenovan meniskus, obrabi ali je kronično preobremenjen (npr. zaradi prevelike telesne teže), se to izraža z bolečinami, omejenim gibanjem in slabšo gibljivostjo sklepa. Današnja klasična medicina takšna stanja zdravi operativno- z (delno) odstranitvijo prizadetega meniskusa. Terapevtska učinkovitost terapije z magnetnim poljem je izrazita še posebno po operaciji meniskusa, saj izvrstno lajša bolečine, spodbuja prekrvavljenost in ugodno deluje na mišice.

Multipla skleroza

Multipla skleroza (MS) je kronično obolenje osrednjega živčevja. Prizadene predvsem mlade odrasle med dvajsetim in štiridesetim letom starosti; ženske so prizadete približno dvakrat pogosteje kot moški. Približno osemdeset odstotkov primerov te bolezni se pojavlja v zagonih, le dvajset odstotkov pa ima kronično, progresivno obliko bolezni, ki napreduje enakomerno, brez zagonov. Vzroki MS še danes niso pojasnjeni. Pogosto se najprej pojavijo lokalni simptomi, na primer vnetje vidnega živca z začasno izgubo vida, ki pa kmalu izgine, omejene motnje občutenja ali šibke noge. V napredovanju bolezni se lahko psihičnim simptomom pridružijo še (spastične) ohromitve, ki jih spremljajo motnje ravnotežja, težave z nadzorovanjem izločanja seča in blata ter motnje v delovanju očesnih mišic. Delovanje terapije z magnetnim poljem je predvsem podporno, preprečuje vnetja ter spodbuja obnovo živcev. Še posebno koristna je magnetna terapija pri rehabilitaciji in zdravljenju v obdobju brez zagonov bolezni. V kliničnih študijah je terapija z magnetnim poljem dokazala svojo učinkovitost na več področjih. Po njeni uporabi so bolniki poročali o boljšem spancu, funkciji sečnega mehurja, gibanju, sposobnosti govora in boljšem splošnem počutju.

 

Omotica/vrtoglavica, Menierova bolezen

Veliko ljudi obišče zdravnika zaradi težav z omotičnostjo ali vrtoglavico. Približno petinštirideset odstotkov bolnikov, starejših od sedemdeset let, ima tako imenovano starostno omotičnost, ki se lahko pojavi zaradi žilnih bolezni ali nizkega krvnega tlaka. Tudi nevrološke bolezni, na primer možganska kap, tumor v malih možganih (npr. akustični nevrinom), multipla skleroza, težave z vidom in očmi (motnje lomnosti svetlobnih žarkov) ter vidnimi živci lahko sprožijo napade omotičnosti/vrtoglavice. Trideset odstotkov primerov omotičnosti je pshičnega izvora s spremljajočimi funkcijskimi motnjami krvnega tlaka. Vzrok vrtoglavice so lahko tudi vnetja notranjega ušesa. Razlikujemo med sistematsko in nesistematsko omotico/vrtoglavico. Pri sistematski omotici gre za motnje ravnotežja. Vzrok je običajno v okvari ali motnji delovanja čuta za ravnotežje v notranjem ušesu. Prizadeta oseba se opoteka in ima občutek, da se vrti okrog svoje osi. Nagnjena je k padanju, zlasti na eno stran. Nesistematska omotica nasprotno ni vezana na ravnotežje. Za njo je značilno, da se prizadeta oseba onesvesti, pred očmi se ji stemni in je omotična. Med možnimi vzroki so motnje srčnega ritma, srčno popuščanje, izguba večje količine krvi in motnje presnove. Omotičnost je lahko tudi spremljevalni pojav okužb, na primer navadne gripe, škrlatinke ali rdečk. Nenaden napad vrtoglavice, ki jo spremljajo slušne motnje je značilen za Menierovo bolezen, napadi se ponavljajo in lahko trajajo do več ur. Bolnik zaznava šumenje in povečan pritisk v ušesih ter je zelo občutljiv na zvoke iz okolice. Simptomom se lahko pridružita tudi bruhanje in nagnjenost k padanju. Poslabšanje sluha v notranjem ušesu se pojavi samo med napadom. Terapija z magnetnim poljem srednje jakosti izboljša mikroprekrvavljenost v ušesu in najverjetneje neposredno vpliva na notranje uho.

 

Parkinsonova bolezen

Pri Parkinsonovi bolezni govorimo o motnjah hotne in nehotne motorike zaradi pomanjkanja možganskega živčnega prenašalca dopamina. Bolezen se običajno pojavi med sedemdesetim in osemdesetim letom starosti, čeprav lahko prizadene tudi bistveno mlajše moške. Za Parkinsonovo bolezen so značilni predvsem trije prepoznavni simptomi, in sicer rigor (togost mišic), tremor (tresenje) in akinezija (nesposobnost gibanja), ki se jim lahko pridružijo še težave s požiranjem, inkontinenca in duševne spremembe, na primer depresija. Kakovost življenja prizadetega je običajno zelo omejena. Terapija z magnetnim poljem lahko pomembno prispeva k izboljšanju simptomov Parkinsonove bolezni. To velja tako za depresijo, kot za rigor in akinezijo. Magnetno polje namreč prek hiperpolarizacije na motoričnih ploščicah živcev dvigne vzdražnostni prag ter s tem zmanjša mišično napetost.  Sproščujoči učinek terapije z magnetnim poljem še posebno ugodno vpliva na motnje gibanja in tresenje.

 

Revmatizem, vnetni revmatizem

Revmatične bolezni ne prizadenejo le sklepov in mišic ter tkiv, ki jih obdajajo; vnetni revmatični procesi lahko zajamejo tudi notranje organe. To je razlog, da je ta obolenja težko definirati. Kako obsežen medicinski problem je revmatizem priča dejstvo, da ga morajo, odvisno od oblike, obravnavati specialisti različnih vej medicine: družinski zdravniki, revmatologi, ortopedi, fiziatri, specialisti za bolečino oziroma anesteziologi. Revmatične bolezni v grobem delimo na več skupin: osteoartroza, zunajsklepni revmatizem, vnetni revmatizem in s kristali povzročeni revmatizem. Osteoartroza, ki jo v pogovornem jeziku imenujemo tudi degenerativni revmatizem, je proces, ki ni samo posledica staranja; na njen razvoj vplivajo številni drugi dejavniki. Obraba sklepov in vretenc prizadene skoraj vsakega človeka, ki prečka 60. leto življenja. Ker so sklepi in vretenca obremenjeni vsak dan, pri nekaterih ljudeh resda bolj kot pri drugih, se sčasoma začnejo obrabljati. Bolj so prizadeti sklepi, ki so bolj obremenjeni, torej kolki in kolena. Osteoartroza se začne s spreminjanjem hrustanca v sklepu, ko se sklep hitreje razgrajuje kot pa na novo nastaja. Zunajsklepni revmatizem prizadene mišice, kite, burze, živce in podkožno vezivno tkivo. Bolnik čuti bolečine v mišicah; tako imenovane točke bolečnosti. Bolnik je na teh mestih občutljiv na pritisk, prav tako pa je utrujen in slabo spi.

 

Športne poškodbe

V mednarodnem vrhunskem športu je terapija z magnetnim poljem redni sestavni del priprav na velika tekmovanja posameznikov in moštev. Lahko bi dejali, da velja za nekakšen zakoniti doping. Poleg tega je med športnimi terapevti magnetna terapija zelo priljubljena za doseganje optimalne obnove tkiv po vseh športnih poškodbah in pri hitrem okrevanju. Pri zdravljenju športnih poškodb pripisujejo terapiji z magnetnim poljem na splošno naslednje učinke: bolečine in otekline zaradi boljše prekrvavljenosti uplahnejo, pospeši se proces zdravljenja (po poškodbah kosti, pretegnitvi ali pretrganju mišic), hitreje izzvenijo tudi vnetna dogajanja. Pri zapletenih poškodbah je magnetna terapija zelo učinkovita tudi v kombinacijah z drugimi primernimi terapijami, odvisno od vrste poškodbe. Magnetna terapija se lahko pohvali tudi z dobrimi preventivnimi uspehi- pomaga preprečevati poškodbe ter skrbi za prekrvavljenost in regeneracijo mišic in tkiv po končani športni dejavnosti.

 

Postoperativna terapija

Magnetna terapija po operaciji pomembno prispeva k hitrejšemu celjenju operativne rane in obnovi tkiva. Znanstvene študije kažejo, da bolniki, ki se zdravijo z magnetno terapijo pred operacijo ali po njej, hitreje okrevajo. Vendar magnetne terapije ne smemo začeti izvajati neposredno po operaciji, temveč šele po nekem določenem času, odvisno od obsega kirurškega posega. Na splošno je z izvajanjem terapije priporočljivo počakati teden dni. Idealen čas za začetek izvajanja terapije sovpada z odpustom iz bolnišnice. Ker terapija z magnetnim poljem spodbuja prekrvavljenost, se izboljša oskrba s kisikom in operativna rana se hitreje zaceli. Zaradi ugodnega učinka magnetnega polja na celice vezivnega tkiva je pričakovati tudi manjše brazgotinjenje.

 

Vegetativna distonija

Pri vegetativni distoniji gre za motnje ravnovesja vegetativnega živčevja. Najpogostejši simptomi so notranji nemir, zmanjšana telesna in umska zmogljivost, motnje spanja, glavobol, občutek tiščanja v bližini srca, napad šibkosti, pogostejše znojenje, navali vročine ali mrazenja, izguba teka, srbenje kože, tresenje rok, vrtoglavica in težave z dihanjem. Prisotni so lahko tudi znaki astme, pri čemer se pojavijo bodisi vsi našteti simptomi hkrati, bodisi le nekaj od njih. Pri ženskah so opazne tudi motnje menstruacije, pri moških pa težave s potenco. Vzrokov za vegetativno distonijo je več. Znani so predvsem alergijska draženja zaradi žariščnih okužb, posledične in spremljevalne bolezni notranjih organov, zastrupitve s poživili (nikotin, kava v zrnju, alkohol) ali okoljske obremenitve v bivalnem in delovnem okolju. Sprožitelji so lahko tudi nepravilna prehrana, pomanjkanje vitaminov in mineralov ter določen način življenja (pretiravanje s telesnimi in psihičnimi napori). Terapija z magnetnim poljem pri vegetativni distoniji umirja vegetativno živčevje, spodbuja prekrvavljenost in krepi imunski sistem.